Res vam hvala
oktober 11, 2018
Slava, bogastvo in ambicija
december 5, 2018
Prikaži vse

Doba brona

Spletna cena: 31,90 EUR

Redna cena: 31,90 EUR

Avtor: Šnajder, Slobodan

Prevod: Sonja Polanc
ISBN: 978-961-6468-97-8
Založba: V.B.Z. Ljubljana
Leto izdaje: 2018
Vezava: trda
Format: 15,5 x 23,5 cm
Obseg: 468 strani

Opis

Do konca decembra 2018 z brezplačno dostavo.

Doba brona je epska literarna konstrukcija, v kateri se ujemajo nanašalni okviri stvarnosti in fikcije, zgodovine in mitologije ter metafizike in politike. Vstopno in izstopno mesto v tovrstno romaneskno zlitino je Šnajderjeva družinska genealogija, katere (fiktivna) nosilca sta Georg/Đuka Kempf, slavonski folksdojčer, in Vera, slavonska partizanka. Na plečih njunih življenjskih usod se potem pne kartografija evropske zgodovine zadnjih treh stoletij, mitološko pa celo tisočletij. Roman namreč skozi biblično optiko bronaste kače, ki Šnajderju služi kot mitološka podlaga delovanja raznovrstnih ideoloških sistemov, obsega tri zgodovinska obdobja – terezijansko preseljevanje Nemcev v Transilvanijo, vzpon nacizma in drugo svetovno vojno ter povojni jugoslovanski socializem. Doba brona je delo stilizirane naracije s pomembnimi filozofskimi in teološkimi digresijami ter ganljivim odzvanjanjem odtujenosti in intimnosti.

Za roman je Šnajder prejel praktično vse največje in najvidnejše literarne nagrade, ki jih podeljujejo na Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji, kot so nagrada Meše Selimovića, nagrada Mirka Kovača, nagrada Radomirja Konstantinovića, nagrada Kočićevo pero in T-portalova nagrada za najboljši hrvaški roman. O Dobi brona je Miljenko Jergović “brez najmanjšega dvoma” razglasil za “najpomembnejši roman hrvaške književnosti v zadnjih nekaj letih.”

Slovenski prevod se opira na tretji, dopolnjeni ponatis, ki je izšel leta 2018, in je prvi prevod tega dela v tuji jezik.

Slobodan Šnajder, rojen leta 1948 v Zagrebu, je diplomiral iz filozofije in angleščine na zagrebški filozofski fakulteti. Od leta 1966 piše in objavlja besedila, od dramskih, esejističnih, proznih do kolumnističnih – vrsto let je bil kolumnist slavonskega dnevnika Glas Slavonije in reškega Novega lista. Med drugim je bil soustanovitelj in dolgoletni urednik časopisa Prolog ter od leta 2001 do 2004 ravnatelj Zagrebškega mladinskega gledališča (Zagrebačko kazalište mladih). Glavnino njegovega dela zajema dramatika. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je hrvaško kulturno politiko usmerjala konservativna in nacionalistična ideologija, je Šnajder (poleg nekaterih drugih ustvarjalcev) postal persona non grata.

Dodatne informacije