Mediteranski brevir

Le težko bi našli knjigo, kot je Mediteranski brevir, v kateri bi se v tako strnjeni obliki srečali s pristanišči in z ladjami, z otoki in s škržadi, z morsko peno, vetrovi in s tokovi, s starimi misleci in svetniki, sredozemskimi umetniki in posebneži, z zgodovinskimi osebnostmi, osvajalci, vojnami in verami, s sredozemskimi kletvicami in z molitvami … in v kateri bi ti elementi v pravilnem in ubranem razmerju, vzetem morda iz sredozemske arhitekture, predstavljali gradnike sredozemske stvarnosti. V srednjeveško formo brevirja prelita kulturna, zgodovinska, etnografska in vsa druga večplastnost Sredozemlja ter njegova živahna in neulovljiva miselnost ima svoj čar, obenem pa nas valujoč ritmični tok pripovedi ponese v sredozemsko obmorsko občutje. Matvejević je Mediteranski brevir zasnoval kot odprto delo, s katerim je vseskozi živel in ga dopolnjeval, spreminjal, razširjal poglavja, dodajal nova, brisal odvečna … Tako je tudi ta sicer drugi prevod v slovenski jezik nekaj povsem drugega od prvega, pravzaprav bi lahko rekli, da gre za povsem novo knjigo.

Predrag Matvejević (1932–2017) se je rodil v Mostarju. Leta 1967 je doktoriral iz primerjalne književnosti in estetike na Sorboni. Predaval je na več univerzah: na Filozofski fakulteti v Zagrebu, na Sorboni, na rimski univerzi La Sapienza, na New York University, Ecole des langues orientales, College de France, Université Catholique de Louvain. V letih 2003 in 2004 je bil pri Evropski komisiji v Bruslju svetovalec za Sredozemlje v »svetu modrecev«. Univerza v Perpignanu mu je ob 600-letnici svojega obstoja podelila doktorat honoris causa. Častne doktorate so mu podelili tudi na univerzi v Trstu (2001), Genovi (2004) in rodnem Mostarju (2006).