Jaga baba je znesla jajce

Sporočilo vode in vesolja
julij 6, 2018
Placebo ste vi
julij 8, 2018
Prikaži vse

Jaga baba je znesla jajce

Spletna cena: 7,00 EUR

Redna cena: 14,00 EUR

Avtor: Ugrešić, Dubravka

Prevod: Sonja Polanc
ISBN: 978-961-6468-56-5
Založba: V.B.Z. Ljubljana
Leto izdaje: 2010
Vezava: broširano
Format: 12 x 20 cm
Obseg: 258 strani

Opis

Za moto zbirki zgodb Življenje je pravljica Ugrešićeva izbere poved ruskega simbolista Alekseja M. Remizova – Jaga baba je znesla jajce. Četrt stoletja kasneje z istimi besedami naslovi svoj peti roman, ki ga napiše na pobudo škotske založbe Canongate, pri kateri so velikopotezno zasnovali zbirko Miti in k njej pritegnili nekatera največja sodobna pisateljska peresa, da v romaneskni obliki reinterpretirajo izbrani mit in ga umestijo v sodobni kontekst.
Roman Jaga baba je znesla jajce tako sloni na izpeljavah iz lika jage babe, demonskega čarovniškega bitja v podobi hudobne in premetene krvoločne starke, navzoče v vsej slovanski, in torej tudi slovenski mitologiji. V njem se Ugrešić loteva obravnave nehvaležne, mučne in – v času, ko pustoši kult lepote, starostniki pa se spreminjajo v družbene obstrance, »nadležne nebodijihtreba« – prejkone »nepriljubljene« tematike starčevstva in staranja. Njena značilna pisava, kakršno poznamo iz poprejšnjih literarnih uspešnic, ostaja prežeta z ironijo, trpkim humorjem, lucidno družbeno kritiko in bistrovidnimi vpogledi. V tridelni pripovedi (prvemu delu, ki je pisan prvoosebno, v memoarnem – dokumentarno realističnem slogu, sledi tretjeosebna, zakrinkana pravljica, roman pa zaključuje prvoosebna psevdoznanstvena razprava, morda kar eksplicitni feministični pamflet) molovske tonalitete prehajajo iz tesnobe in nelagodja starčevske betežnosti v durovsko šegavost in norčavost neverjetnih prigod in dogajalnih obratov ter se nazadnje na videz umirijo v serioznih legah, a vendarle izzvenijo v silovitem krešendu babje internacionale do bridkega ali pač srečnega konca! Kjer imaš opraviti z jago babo, se nikoli ne ve …

Leta 1992 Slaven Letica v duhu prevladujočega »žargona pravšnjosti« in absolutističnega tuđmanizma objavi članek Čarovnice iz Ria oziroma Hrvaške feministke posiljujejo Hrvaško, v katerem petero pisateljic in publicistk razglasi za narodne izdajalke. Vsaka se je na napoved izgona odzvala po svoje, večina s prostovoljnim eksilom in še plodovitejšim ustvarjalnim zamahom. Tudi »čarovniško« zaznamovana Dubravka Ugrešić (1949), tedaj že uveljavljena in nagrajevana leposlovna avtorica, literarna teoretičarka in prevajalka iz ruščine, spričo medijskega linča in dušečega nacionalizma 1993 zapusti Hrvaško; odtlej že poldrugo desetletje živi in ustvarja v tujini kot svobodna pisateljica, občasno pa gostuje tudi kot predavateljica na ameriških in evropskih univerzah. Številni prevodi so botrovali prepoznavnosti in odmevnosti njenih del v širšem prostoru, mednarodni ugled pa si je utrdila tudi z več pomembnimi evropskimi nagradami.

Dodatne informacije